Kaj je dolgotrajna oskrba?

Dolgotrajna oskrba je namenjena ljudem, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti dlje časa potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Omogoča podporo pri ohranjanju čim večje samostojnosti, varnosti in kakovosti življenja ter hkrati nudi razbremenitev pomoči svojcem, ki skrbijo za bližnjo osebo.

O dolgotrajni oskrbi Pravice oskrbovanca
Kakovostna dolgotrajna oskrba ilustracije_Knjiga

Kaj zagotavlja sistem dolgotrajne oskrbe?

Temeljni namen dolgotrajne oskrbe je človeku omogočiti čim bolj samostojno, varno in kakovostno življenje ter ohranjanje dostojanstva, možnosti odločanja in vključenosti v skupnost.

Nove pravice

Zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša nove pravice do dolgotrajne oskrbe: dolgotrajno oskrbo na domu, celodnevno dolgotrajno oskrbo v instituciji, dnevno dolgotrajno oskrbo, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. Upravičencem sta na voljo tudi e-oskrba ter storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti

Večja dostopnost pravic in storitev

Storitve dolgotrajne oskrbe se financirajo iz javnih sredstev in jih uporabnik v okviru priznane pravice ne plačuje. Do pravic lahko dostopate glede na svoje potrebe, ne glede na svoj dohodek.

Enotno ocenjevanje potreb

Vaše potrebe se ocenijo po enotnem postopku, da se ugotovi, ali ste upravičeni do dolgotrajne oskrbe in v katero kategorijo se uvrstite. Več pomoči in podpore kot potrebujete, v višjo kategorijo dolgotrajne oskrbe ste uvrščeni in večji je obseg pravic, ki vam pripada.

Koordinacija oskrbe

Skupaj s koordinatorjem pripravite osebni načrt, v katerem izberete pravico, ki jo boste koristili in se dogovorite o oskrbi glede na vaše potrebe in želje. Koordinator skrbi za izvajanje vaše oskrbe.

Komu je dolgotrajna oskrba namenjena?

Dolgotrajna oskrba ni namenjena samo starejšim. Potrebujejo jo lahko ljudje vseh starostnih skupin, predvsem:

  • starejši ljudje z zmanjšano sposobnostjo samostojnega življenja,
  • ljudje z gibalnimi, senzornimi, intelektualnimi ali drugimi oblikami invalidnosti,
  • ljudje s kroničnimi in napredujočimi boleznimi,
  • ljudje z demenco ali drugimi kognitivnimi ovirami,
  • ljudje s trajnimi posledicami poškodb ali bolezni,
  • ljudje, ki potrebujejo paliativno in drugo zahtevnejšo podporo.

Pomembna ciljna skupina so tudi svojci in drugi neformalni oskrbovalci. Ti pogosto zagotavljajo velik del vsakodnevne pomoči. Potrebujejo informacije, usposabljanje, svetovanje, možnost začasne razbremenitve ter usklajevanje oskrbe z zaposlitvijo in družinskim življenjem.

Dolgotrajna oskrba v Sloveniji

Potrebe po dolgotrajni oskrbi se povečujejo. Prebivalstvo Slovenije se stara, podaljšuje se pričakovano trajanje življenja, hkrati pa več ljudi živi s kroničnimi boleznimi, oviranostjo ali demenco.

Ob tem se zmanjšuje delež delovno aktivnega prebivalstva, ki zagotavlja formalno oskrbo ali pomaga svojcem. Spreminjajo se tudi družine in načini bivanja. Več ljudi živi samih, sorodniki pogosto živijo drugje, ženske, ki so tradicionalno opravile največ neformalne oskrbe, pa so večinoma vključene na trg dela.

Sistem mora izhajati iz potreb posameznika in mu omogočiti, da izbere obliko oskrbe, ki najbolje ustreza njegovemu življenju. V Sloveniji se pomoč ljudem z dolgotrajnimi potrebami zagotavlja v več sistemih. Osrednjo ureditev predstavlja Zakon o dolgotrajni oskrbi, del storitev pa se še naprej izvaja v okviru socialnega in zdravstvenega varstva ter drugih sistemov. Na področju socialnega varstva jih med drugim ureja Zakon o socialnem varstvu.

Razvit sistem dolgotrajne oskrbe je pomemben, ker:

  • ljudem omogoča daljše in varnejše življenje doma,
  • preprečuje prezgodnje ali nepotrebne namestitve v institucije,
  • omogoča bolj enak dostop do pomoči ne glede na finančne možnosti posameznika,
  • razbremenjuje svojce in zmanjšuje tveganje njihove izgorelosti,
  • podpira usklajevanje zaposlitve in skrbstvenih obveznosti,
  • zagotavlja bolj usklajeno uporabo zdravstvenih in socialnih storitev,
  • krepi varnost, dostojanstvo in možnost odločanja ljudi, ki potrebujejo pomoč.

Pravice oskrbovanca

Zakon o dolgotrajni oskrbi  (ZDOsk-1) smo v Sloveniji sprejeli v letu 2023, nove pravice pa so se postopoma začele izvajati in so bile do decembra 2025 uvedene v celoti:

Dolgotrajna oskrba na domu

Pravica vam omogoča, da ostanete v domačem okolju ter prejemate pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih (npr. osebni negi), podpornih dnevnih opravilih (npr. gospodinjskih opravilih) in zdravstveni negi.

Celodnevna dolgotrajna oskrba v instituciji

Pravica vam omogoča, da potrebno oskrbo prejemate v domu za starejše ali drugem zavodu, vključno s pomočjo pri osnovnih dnevnih opravilih (npr. osebni negi), podpornih dnevnih opravilih (npr. gospodinjskih opravilih) in zdravstveni negi.

Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti

Pomagajo vam, da čim dlje ostanete samostojni in ohranite svoje sposobnosti. Vključujejo, na primer, vaje in pomoč pri ohranjanju samostojnosti, pogovor in svetovanje, podporo osebam z demenco in njihovim bližnjim ter svetovanje glede prilagoditve doma.

Oskrbovalec oz. oskrbovalka družinskega člana

Pravica vam omogoča, da za vas skrbi družinski član, če ste uvrščeni v 4. ali 5. kategorijo dolgotrajne oskrbe in pri vsakdanjem življenju potrebujete veliko pomoči in podpore.

Dnevna dolgotrajna oskrba

Pravica vam omogoča, da čez dan prejemate potrebno pomoč in oskrbo v domu starejših ali drugem zavodu, zvečer pa se vrnete domov.

Denarni prejemek

Mesečni denarni znesek, ki ga prejmete, če namesto storitev dolgotrajne oskrbe izberete denarno obliko pravice.

e-oskrba

Omogoča vam, da v primeru padca ali druge težave hitro dobite pomoč, tudi kadar ste doma sami. S posebno opremo ste povezani s centrom za pomoč.

Obseg pravic posameznika ali posameznice je odvisen od ocene upravičenosti. Pri ocenjevanju se ugotavlja, koliko pomoči človek potrebuje na različnih področjih vsakdanjega življenja. Posameznik se glede na ugotovljene potrebe uvrsti v eno od petih kategorij dolgotrajne oskrbe (več informacij o postopku najdete na tej povezavi).

Stopnje potreb

1 Najnižja
2 Zmerna
3 Srednja
4 Visoka
5 Najvišja

Več informacij najdete tudi na spletni strani pristojnega ministrstva:

Zakon o socialnem varstvu (ZSV) ureja različne socialnovarstvene storitve, ki so vam na voljo, kadar potrebujete pomoč in podporo pri vsakdanjem življenju. Te storitve se zagotavljajo tudi po uvedbi pravic po Zakonu o dolgotrajni oskrbi in so lahko dodatna oblika pomoči glede na vaše potrebe.

Institucionalno varstvo

Vključuje osnovno oskrbo (npr. bivanje) in socialno oskrbo (npr. pomoč pri osebni higieni) ter zdravstveno varstvo in zdravstveno nego v domu za starejše ali drugem zavodu. Stroške plačate sami oziroma jih plačajo vaši svojci. Če nimate dovolj sredstev, je možna oprostitev plačila. Institucionalno varstvo po ZSV se po ZDOsk-1 šteje za primerljivo storitev. To pomeni, da ga praviloma ne morete koristiti hkrati s pravicami do dolgotrajne oskrbe po ZDOsk-1.

Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji

Storitev za odrasle osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki vključuje podporo in varstvo ter prilagojene oblike dela. Pomaga vam pri vključevanju v skupnost, ohranjanju pridobljenih znanj in razvijanju novih sposobnosti.

Oskrbovana stanovanja

So starejšim prilagojena stanovanja, v katerih živite samostojno ter glede na svoje potrebe prejemate osnovno oskrbo (npr. čiščenje in pripravo obrokov), socialno oskrbo (npr. pomoč pri osebni higieni) in zdravstveno varstvo ter zdravstveno nego.

Pomoč družini na domu

Omogoča vam, da čim dlje ostanete v domačem okolju. Vključuje pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih (npr. pri osebni higieni), gospodinjskih opravilih (npr. čiščenju) in ohranjanju socialnih stikov.

Dnevno varstvo

Omogoča vam, da živite doma, del dneva pa preživite v domu za starejše ali drugem zavodu, kjer so vam na voljo oskrba, pomoč in različne aktivnosti.

Socialni servis

Pomoč pri hišnih in drugih vsakodnevnih opravilih, kadar jih zaradi starosti, bolezni, invalidnosti ali drugih okoliščin težje opravljate sami; storitev je plačljiva.

Meje med sistemi so pravne in organizacijske, potrebe posameznika pa so praviloma povezane. Človek lahko hkrati potrebuje osebno pomoč, zdravstveno nego, rehabilitacijo, prilagoditev stanovanja, prevoz, socialno podporo in razbremenitev svojcev. Zato je pomembno dobro povezovanje dolgotrajne oskrbe, socialnega varstva in zdravstva.

Več informacij:

Dodatek za pomoč in postrežbo je denarni prejemek iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Namenjen je kritju dela stroškov pomoči osebi, ki pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb potrebuje pomoč drugega človeka.

Z uvedbo denarnega prejemka po ZDOsk-1 se je vloga dodatka spremenila. Upravičenci, ki so pravico do dodatka pridobili do 30. novembra 2025, ga praviloma še naprej prejemajo. Od 1. decembra 2025 se nova pravica do dodatka za pomoč in postrežbo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju praviloma ne priznava več. Izjema so med drugim slepe in slabovidne osebe ter vojni invalidi, za katere se določbe o dodatku še naprej uporabljajo.

Dodatek za pomoč in postrežbo se po ZDOsk-1 šteje za primerljiv prejemek s pravicami do dolgotrajne oskrbe, zato posameznik praviloma ne more hkrati prejemati dodatka in koristiti pravic do dolgotrajne oskrbe po ZDOsk-1. Če želi koristiti pravico do dolgotrajne oskrbe, se mora odločiti, katero od teh pravic bo koristil.

Več informacij:

Patronažno zdravstveno varstvo je del osnovnega zdravstvenega varstva. Izvaja se na domu posameznika, v družini in lokalni skupnosti. Čeprav ni pravica iz sistema dolgotrajne oskrbe po ZDOsk-1, ima pomembno vlogo pri podpori ljudem, ki zaradi bolezni, invalidnosti ali zmanjšane samostojnosti potrebujejo zdravstveno nego na domu.

Patronažno varstvo obsega:

  • preventivne obiske in zdravstveno svetovanje,
  • spremljanje zdravstvenega stanja,
  • zdravstveno nego bolnika na domu,
  • izvajanje diagnostičnih in terapevtskih postopkov,
  • pomoč pri obvladovanju kroničnih bolezni,
  • povezovanje z zdravnikom in drugimi službami.

 

Zdravstvena nega in medicinski postopki na domu se praviloma izvajajo na podlagi delovnega naloga izbranega osebnega zdravnika. Patronažno varstvo ne nadomešča redne pomoči pri osebni negi, pripravi hrane ali gospodinjskih opravilih. Te oblike pomoči se zagotavljajo v okviru dolgotrajne oskrbe ali socialnovarstvene storitve pomoč na domu.

Več informacij:

Občine imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju, da so storitve dolgotrajne oskrbe dostopne tudi v lokalnem okolju. Poznajo potrebe prebivalcev, značilnosti poselitve, prometno dostopnost in obstoječo mrežo izvajalcev, zato lahko razvoj storitev prilagodijo razmeram na svojem območju.

Po ZDOsk-1 občina:

  • spremlja izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu in delovanje javne mreže na svojem območju;
  • zagotavlja mrežo javne službe dolgotrajne oskrbe na domu, tako da ustanovi javni zavod, podeli koncesijo ali sklene pogodbo z ustreznim javnim zavodom;
  • zagotavlja sredstva za naloge, povezane z zagotavljanjem in spremljanjem javne mreže dolgotrajne oskrbe na domu.

Same storitve dolgotrajne oskrbe se financirajo iz sredstev obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo in državnega proračuna. Občina ne odloča o upravičenosti posameznika do pravic iz dolgotrajne oskrbe. Vlogo sprejme pristojna vstopna točka na centru za socialno delo, ki izvede tudi oceno upravičenosti.

Občine ohranjajo pomembne naloge tudi po Zakonu o socialnem varstvu. Zagotavljajo mrežo socialnovarstvene storitve pomoči na domu in jo sofinancirajo najmanj v višini 50 % stroškov. Pod določenimi pogoji doplačujejo tudi stroške socialnovarstvenih storitev oziroma nastanitve in prehrane v instituciji za ljudi, ki jih sami ne zmorejo plačati.

Njihova širša vloga vključuje tudi razvoj starosti prijaznega okolja. Sem sodijo dostopen javni prevoz, prilagojena stanovanja, odpravljanje arhitekturnih ovir, podpora neformalnim oskrbovalcem, prostovoljski programi, medgeneracijske dejavnosti ter jasno obveščanje prebivalcev o razpoložljivi pomoči.

Za prebivalce je pomembno predvsem, da je pomoč na voljo pravočasno in čim bližje njihovemu domu. Pri tem so razlike med občinami lahko velike, zato sta spremljanje potreb in medobčinsko povezovanje posebej pomembna v manjših, podeželskih in redkeje poseljenih okoljih.

Več informacij:

Kontakti in prijava na e-novice

Kontakt

Obrazec za prijavo na novice

formplaceholder