Kaj je dolgotrajna oskrba?

Dolgotrajna oskrba je namenjena ljudem, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti dlje časa potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Omogoča podporo pri ohranjanju čim večje samostojnosti, varnosti in kakovosti življenja ter hkrati nudi razbremenitev pomoči svojcem, ki skrbijo za bližnjo osebo.

O dolgotrajni oskrbi Pravice oskrbovanca
Kakovostna dolgotrajna oskrba ilustracije_Knjiga

Kaj zagotavlja sistem dolgotrajne oskrbe?

Temeljni namen dolgotrajne oskrbe je človeku omogočiti čim bolj samostojno, varno in kakovostno življenje ter ohranjanje dostojanstva, možnosti odločanja in vključenosti v skupnost.

Nove pravice

Zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša nove pravice do dolgotrajne oskrbe: dolgotrajno oskrbo na domu, celodnevno dolgotrajno oskrbo v instituciji, dnevno dolgotrajno oskrbo, oskrbovalko oz. oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. Upravičenkam in upravičencem sta na voljo tudi e-oskrba ter storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti

Večja dostopnost pravic in storitev

Storitve dolgotrajne oskrbe se financirajo iz javnih sredstev, zato jih ne plačujete sami. Do pravic lahko dostopate glede na svoje potrebe, ne glede na svoj dohodek.

Enotno ocenjevanje potreb

Vaše potrebe se ocenijo po enotnem postopku, da se ugotovi, ali ste upravičeni do dolgotrajne oskrbe in v katero kategorijo se uvrstite. Več pomoči in podpore kot potrebujete, v višjo kategorijo dolgotrajne oskrbe ste uvrščeni in večji je obseg pravic, ki vam pripada.

Koordinacija oskrbe

Skupaj s koordinatorko oziroma koordinatorjem pri izvajalcu pripravite osebni načrt, v katerem izberete pravico, ki jo boste koristili in se dogovorite o oskrbi glede na vaše potrebe in želje. Koordinatorka oziroma koordinator skrbi za izvajanje vaše oskrbe.

Komu je dolgotrajna oskrba namenjena?

Dolgotrajna oskrba ni namenjena samo starejšim. Do pravic iz dolgotrajne oskrbe lahko dostopajo osebe, stare osemnajst let ali več, predvsem:

  • starejši ljudje z zmanjšano sposobnostjo samostojnega življenja,
  • ljudje z gibalnimi, senzornimi, intelektualnimi ali drugimi oblikami invalidnosti,
  • ljudje s kroničnimi in napredujočimi boleznimi,
  • ljudje z demenco ali drugimi kognitivnimi ovirami,
  • ljudje s trajnimi posledicami poškodb ali bolezni,
  • ljudje, ki potrebujejo paliativno in drugo zahtevnejšo podporo.

Pomembna ciljna skupina so tudi svojci in drugi neformalni oskrbovalci oziroma oskrbovalke. Ti pogosto zagotavljajo velik del vsakodnevne pomoči. Potrebujejo informacije, usposabljanje, svetovanje, možnost začasne razbremenitve ter usklajevanje oskrbe z zaposlitvijo in družinskim življenjem.

Dolgotrajna oskrba v Sloveniji

Potrebe po dolgotrajni oskrbi se povečujejo. Prebivalstvo Slovenije se stara, podaljšuje se pričakovano trajanje življenja, hkrati pa več ljudi živi s kroničnimi boleznimi, oviranostjo ali demenco.

Ob tem se zmanjšuje delež delovno aktivnega prebivalstva, ki zagotavlja formalno oskrbo ali pomaga svojcem. Spreminjajo se tudi družine in načini bivanja. Več ljudi živi samih, sorodnice oziroma sorodniki pogosto živijo drugje, ženske, ki so tradicionalno zagotavljale največ neformalne oskrbe, pa so danes večinoma vključene na trg dela.

Sistem mora izhajati iz potreb posameznice oziroma posameznika in ji/mu omogočiti, da izbere obliko oskrbe, ki najbolje ustreza njenemu/njegovemu življenju. V Sloveniji se pomoč ljudem z dolgotrajnimi potrebami zagotavlja v več sistemih. Osrednjo ureditev predstavlja Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), del storitev pa se še naprej izvaja v okviru socialnega in zdravstvenega varstva ter drugih sistemov. Na področju socialnega varstva jih med drugim ureja Zakon o socialnem varstvu.

Razvit sistem dolgotrajne oskrbe je pomemben, ker:

  • ljudem omogoča daljše in varnejše življenje doma,
  • preprečuje prezgodnje ali nepotrebne namestitve v institucije,
  • omogoča bolj enak dostop do pomoči ne glede na finančne možnosti posameznice oziroma posameznika,
  • zagotavlja javno financiranje dolgotrajne oskrbe,
  • razbremenjuje svojce in zmanjšuje tveganje njihove izgorelosti,
  • podpira usklajevanje zaposlitve in skrbstvenih obveznosti,
  • zagotavlja bolj usklajeno uporabo zdravstvenih in socialnih storitev,
  • krepi varnost, dostojanstvo in možnost odločanja ljudi, ki potrebujejo pomoč.

Pravice oskrbovanca

Zakon o dolgotrajni oskrbi  (ZDOsk-1) smo v Sloveniji sprejeli v letu 2023, nove pravice pa so se postopoma začele izvajati in so bile do decembra 2025 uvedene v celoti:

Dolgotrajna oskrba na domu

Pravica vam omogoča, da ostanete v domačem okolju ter prejemate pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih (npr. osebni negi), podpornih dnevnih opravilih (npr. gospodinjskih opravilih) in zdravstveni negi.

Celodnevna dolgotrajna oskrba v instituciji

Pravica vam omogoča, da potrebno oskrbo prejemate v domu za starejše ali drugem zavodu, vključno s pomočjo pri osnovnih dnevnih opravilih (npr. osebni negi), podpornih dnevnih opravilih (npr. gospodinjskih opravilih) in zdravstveni negi.

Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti

Pomagajo vam, da čim dlje ostanete samostojni in ohranite svoje sposobnosti. Med drugim vključujejo pomoč pri ohranjanju samostojnosti in preprečevanju poslabšanja stanja (npr. fizioterapijo), pogovor in svetovanje, podporo osebam z demenco in njihovim bližnjim ter svetovanje glede prilagoditve doma.

Oskrbovalec oz. oskrbovalka družinskega člana

Pravica vam omogoča, da za vas skrbi družinski član oziroma članica, če ste uvrščeni v 4. ali 5. kategorijo dolgotrajne oskrbe in pri vsakdanjem življenju potrebujete veliko pomoči in podpore.

Dnevna dolgotrajna oskrba

Pravica vam omogoča, da čez dan prejemate potrebno pomoč in oskrbo v domu starejših ali drugem zavodu, zvečer pa se vrnete domov.

Denarni prejemek

Mesečni denarni znesek, ki ga prejmete, če namesto storitev dolgotrajne oskrbe izberete denarno obliko pravice, in je namenjen zagotavljanju oskrbe.

e-oskrba

S pomočjo opreme za klic na pomoč ste povezani s centrom za pomoč. Tako lahko v primeru padca ali druge težave hitro dobite pomoč, tudi kadar ste doma sami.

Obseg pravic posameznika ali posameznice je odvisen od ocene upravičenosti. Pri ocenjevanju se ugotavlja, koliko pomoči človek potrebuje na različnih področjih vsakdanjega življenja. Posameznik se glede na ugotovljene potrebe uvrsti v eno od petih kategorij dolgotrajne oskrbe (več informacij o postopku najdete na tej povezavi).

Stopnje potreb

1 Najnižja
2 Zmerna
3 Srednja
4 Visoka
5 Najvišja

Več informacij najdete tudi na spletni strani pristojnega ministrstva:

Pred uvedbo novega sistema dolgotrajne oskrbe je pomemben del pomoči ljudem, ki so zaradi starosti, bolezni, invalidnosti ali drugih razlogov potrebovali podporo pri vsakdanjem življenju, urejal Zakon o socialnem varstvu (ZSV). Z uvedbo ZDOsk-1 je Slovenija vzpostavila nov sistem pravic do dolgotrajne oskrbe, v okviru katerega se storitve dolgotrajne oskrbe financirajo iz javnih sredstev. ZSV še vedno velja, zato so vam različne socialnovarstvene storitve še naprej na voljo. Te storitve se lahko glede na vaše potrebe dopolnjujejo s pravicami po Zakonu o dolgotrajni oskrbi, pri čemer so številne storitve po ZSV plačljive oziroma je zanje predvidena udeležba uporabnika pri plačilu.

Mednje sodijo predvsem naslednje storitve:

Institucionalno varstvo

Je oblika bivanja in oskrbe v domu za starejše ali drugem zavodu, ki je obstajala že pred uvedbo novega sistema dolgotrajne oskrbe. Za razliko od storitev dolgotrajne oskrbe po ZDOsk-1 je institucionalno varstvo po ZSV plačljivo. Če nimate dovolj sredstev, je možna oprostitev plačila. Če prejemate institucionalno varstvo po ZSV, praviloma ne morete hkrati koristiti pravic po ZDOsk-1, saj gre za primerljivo storitev.

Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji

Storitev za odrasle osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki vključuje podporo in varstvo ter prilagojene oblike dela. Pomaga vam pri vključevanju v skupnost, ohranjanju pridobljenih znanj in razvijanju novih sposobnosti.

Oskrbovana stanovanja

So starejšim prilagojena stanovanja, v katerih živite samostojno ter glede na svoje potrebe prejemate osnovno oskrbo (npr. čiščenje in pripravo obrokov), socialno oskrbo (npr. pomoč pri osebni higieni) in zdravstveno varstvo ter zdravstveno nego.

Pomoč družini na domu

Omogoča vam, da čim dlje ostanete v domačem okolju. Vključuje pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih (npr. pri osebni higieni), gospodinjskih opravilih (npr. čiščenju) in ohranjanju socialnih stikov. Storitev je plačljiva, del stroškov pa krije občina.

Dnevno varstvo

Omogoča vam, da živite doma, del dneva pa preživite v domu za starejše ali drugem zavodu, kjer so vam na voljo oskrba, pomoč in različne aktivnosti. Ta oblika je obstajala že pred uvedbo novega sistema dolgotrajne oskrbe. Storitev je plačljiva, če stroškov ne zmorete plačati, pa lahko pod določenimi pogoji uveljavljate oprostitev plačila. Pod določenimi pogoji lahko dnevno varstvo kombinirate z dolgotrajno oskrbo na domu, oskrbovalcem družinskega člana ali denarnim prejemkom.

Socialni servis

Pomoč pri hišnih in drugih vsakodnevnih opravilih, kadar jih zaradi starosti, bolezni, invalidnosti ali drugih okoliščin težje opravljate sami; storitev je plačljiva.

Vaše potrebe pogosto segajo na različna področja.. Človek lahko hkrati potrebuje osebno pomoč, zdravstveno nego, rehabilitacijo, prilagoditev stanovanja, prevoz, socialno podporo in razbremenitev svojcev. Zato je pomembno dobro povezovanje dolgotrajne oskrbe, socialnega varstva in zdravstva.

Več informacij:

Dodatek za pomoč in postrežbo je pravica iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Namenjen je kritju dela stroškov pomoči osebi, ki pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb potrebuje pomoč drugega človeka.

Z uvedbo ZDOsk-1 se je vloga dodatka spremenila. Upravičenci, ki so pravico do dodatka pridobili do 30. novembra 2025, ga praviloma še naprej prejemajo. Od 1. decembra 2025 se nova pravica do dodatka za pomoč in postrežbo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju praviloma ne priznava več. Izjema so med drugim slepe in slabovidne osebe ter vojni invalidi, za katere se določbe o dodatku še naprej uporabljajo.

Dodatek za pomoč in postrežbo se po ZDOsk-1 šteje za primerljiv prejemek s pravicami do dolgotrajne oskrbe, zato praviloma ne morete hkrati prejemati dodatka in koristiti pravic do dolgotrajne oskrbe po ZDOsk-1. Če želite koristiti pravico do dolgotrajne oskrbe, se morate odločiti, katero od teh pravic boste koristili.

Več informacij:

Patronažno zdravstveno varstvo je del osnovnega zdravstvenega varstva. Izvaja se na domu posameznice oz. posameznika, v družini in lokalni skupnosti. Ni pravica iz sistema dolgotrajne oskrbe po ZDOsk-1, vendar ima pomembno vlogo pri podpori ljudem, ki zaradi bolezni, invalidnosti ali zmanjšane samostojnosti potrebujejo zdravstveno nego na domu, ter lahko pomembno dopolnjuje storitve dolgotrajne oskrbe.

Patronažno varstvo obsega:

  • preventivne obiske in zdravstveno svetovanje,
  • spremljanje zdravstvenega stanja,
  • zdravstveno nego bolnika na domu,
  • izvajanje diagnostičnih in terapevtskih postopkov,
  • pomoč pri obvladovanju kroničnih bolezni,
  • povezovanje z zdravnikom in drugimi službami.

Zdravstvena nega in medicinski postopki na domu se praviloma izvajajo na podlagi delovnega naloga izbranega osebnega zdravnika oziroma zdravnice. Patronažno varstvo ne nadomešča redne pomoči pri osebni negi, pripravi hrane ali gospodinjskih opravilih. Te oblike pomoči se zagotavljajo v okviru dolgotrajne oskrbe ali socialnovarstvene storitve pomoč na domu.

Več informacij:

Občine imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju, da so storitve dolgotrajne oskrbe dostopne tudi v lokalnem okolju. Poznajo potrebe prebivalk oziroma prebivalcev, značilnosti poselitve, prometno dostopnost in obstoječo mrežo izvajalcev, zato lahko razvoj storitev prilagodijo razmeram na svojem območju.

Po ZDOsk-1 občina:

  • spremlja izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu in delovanje javne mreže na svojem območju;
  • zagotavlja mrežo javne službe dolgotrajne oskrbe na domu, tako da ustanovi javni zavod, podeli koncesijo ali sklene pogodbo z ustreznim javnim zavodom;
  • zagotavlja sredstva za naloge, povezane z zagotavljanjem in spremljanjem javne mreže dolgotrajne oskrbe na domu.

Same storitve dolgotrajne oskrbe se financirajo iz sredstev obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo in državnega proračuna.

Občine ohranjajo pomembne naloge tudi po Zakonu o socialnem varstvu. Zagotavljajo mrežo socialnovarstvene storitve pomoči na domu in jo sofinancirajo najmanj v višini 50 % stroškov. Pod določenimi pogoji doplačujejo tudi stroške socialnovarstvenih storitev oziroma nastanitve in prehrane v instituciji za ljudi, ki jih sami ne zmorejo plačati.

Njihova širša vloga vključuje tudi razvoj starosti prijaznega okolja. Sem sodijo dostopen javni prevoz, prilagojena stanovanja, zagotavljanje dostopnosti stavb in javnih prostorov, podpora neformalnim oskrbovalkam oziroma oskrbovalcem, prostovoljski programi, medgeneracijske dejavnosti ter jasno obveščanje prebivalk oziroma prebivalcev o razpoložljivi pomoči.

Za prebivalke oziroma prebivalce je pomembno predvsem, da je pomoč na voljo pravočasno in čim bližje njihovemu domu. Pri tem so razlike med občinami lahko velike, zato sta spremljanje potreb in medobčinsko povezovanje posebej pomembna v manjših, podeželskih in redkeje poseljenih okoljih.

Več informacij: